Hočem sobo z razgledom

Objavljeno v Film dne 7.01.2009 ob 18:11 označeno , , , , ,

Ne maram turistov. Ne maram jih do te mere, da so se mi priskutila sama potovanja, ki sem jih nekoč oboževala. Ne maram več hodit na Metelkovo in podobna mesta, ker je veliko možnosti, da se družbi pridružijo kakšni nadebudni študenti, ki jim naša deželica predstavlja vmesno postajališče, na katerega bodo prej ko slej pozabili. Nekoč sem se znašla v pogovoru z nekimi Italijani – metalci, ki niso poznali (ali pa so samo kdaj bežno slišali za) Fellinija, Bertoluccija ali Rossellinija. Potem pa naj se človek čudi, če pol njihovega naroda ne ve, kje je Slovenija.

Sodeč po filmu Soba z razgledom (James Ivory, 1985), se turisti v zadnjem stoletju niso dosti spremenili, le da jih je zaradi globalizacije sedaj več, medtem ko je bil turizem včasih primarno namenjen višjemu sloju. Vedno se najdejo nadležni stereotipni turisti, npr. taki, ki hočejo v čimkrajšem času videti vse znamenitosti, nakupiti čimgrše praholovce, prijeti za vsako joško, ki prinaša srečo in se fotografirati pred vsako stavbo, ki jo moraš imeti v albumu, sicer bi bilo enako, kot da bi sploh ne bil potoval. Potem so taki, ki jim grejo taki turisti na živce, in hočejo biti sami nekaj posebnega: fotografirajo se na manj znanih mestih in skušajo  doživeti tamkajšnjo kulturo skozi oči naturščikov ter na sploh biti ne-turisti. Sama sem včasih spadala v skupino tistih, katerim je potovanje predstavljalo predvsem beg od težav, s katerimi se je potrebno soočati v domačem kraju. Ni mi bilo pomembno, kam sem šla in kaj sem videla – samo da sem šla od doma. Podoben motiv za potovanje je imela Lucy Honeychurch (Helena Bonham Carter), ki je nemudoma hotela oditi na dolgo potovanje zaradi bega pred odločitvijo romantičnega značaja. Neodločnost je, če stereotipiziram, izrazito ženska lastnost. Ko se ženska znajde pred neko odločitvijo, okleva v neskončnost, ali pa zapaničari in stori kaj neumnega. Večkrat se izkaže, da je moški deus ex machina, ki jo strezni ali se odloči namesto nje, saj bolj kot ženska sama ve, kaj ženske hočejo (sicer ponavadi vejo tudi same, a si pred resnico zatiskajo oči). Lucy je sicer punca, ki je zelo odločna in samozavestna, a ko pride do izbiranja svojega princa, izgubi glavo. George Emerson, ki je zaljubljen vanjo (tudi ona vanj, a tega ‘ne ve’), se mora takorekoč postaviti na trepalnice (jo dvakrat nesramno poljubiti – samo predstavljajte si, kakšno tveganje je to zanj – in ji pripraviti streznitveno pridigo), medtem ko njej ni treba skriviti niti lasu, da bi si pridobila njegovo naklonjenost. Celo holivudske romantične komedije so napredovale do te mere, da se mora glavna junakinja malo pred koncem filma malce potruditi za svojega princa na belem konju, ki se ji je cel film metal pod noge. Soba z razgledom je tako izrazito žensko romantičen, ki na prvi pogled poje visoko pesem ženskam, na drugi pogled pa se iz njih pravzaprav norčuje, saj so moški tisti, ki v filmu razmišljajo.

Najbolj očitna prispodoba v filmu Soba z razgledom se skriva že v samem naslovu, ki namiguje na omejenost visokega sloja in bedaškost turizma. Na samem začetku spoznamo Lucy in njeno sestrično (legendarna Maggie Smith), ki ugotovita, da sta v hotelu v prestolnici italijanske umetnosti dobili sobo brez razgleda (omg). Oče in sin Emerson prijazno ponudita zamenjavo sob, saj je njima vseeno, če nimata razgleda. Tako George metaforično odpre razgled v Lucyjinem življenju, hkrati pa film spet pokaže, kako so moški manj bedasti od žensk, saj jim postavitev hotelske sobe ni tako življenjsko pomembna.

Sicer je Soba z razgledom prav prijetna romantična komedija/drama z izredno fotografijo in prelepo kostumografijo. Pripovedna tehnika in izpeljava karakterjev sta več kot zadovoljivi, vendar pa film v meni ni zbudil romantičnih občutij (kar je verjetno primarni namen romantičnih filmov). Morda je krivo, da mi je bil George preveč antipatičen, da bi si želela, da bi Lucy zapustila svojega zaročenca in se prepustila strastnemu snubcu. Film ‘dvigne’ nekaj odličnih prizorov, od katerih je daleč najbolj zabaven tisti, pri katerem se skupinica moških odloči za golo kopanje v lokalni mlaki (*slin slin*). Vsekakor Soba z razgledom zagotavlja lahkoten in prijeten ogled.

  • Share/Bookmark