Naturščica

Končno. Naj na kratko naštejem, kar sem ugotovila skozi razvlečen mesec remiksov z oblačili:

+ za (relativno) raznoliko oblačenje ne potrebujem velike omare, pravzaprav sploh ne cele omare

+ prav tako za solidno garderobo ne potrebujem veliko denarja (večino nošenega sem nabavila za 5-20 € ali rabljeno)

+ ob menjavi sezone bom lažje naredila čistko, ker imam zdaj bolj jasno sliko o tem, kaj dejansko potrebujem in česa ne

+ posledično bom lahko trezneje opravila prihodnje nakupe (upam, da bodo tudi bolj prijetni)

+ počela sem nekaj novega, bila je zanimiva izkušnja

+ morda najpomembneje: ker sem morala preverjati, katere kombinacije sem že uporabila, sem si za to morala vzeti čas pred spanjem; tako sem se izognila potencialnim laufanjem za javnim prevozom in si lahko privoščila malo daljši (ter mirnejši) zajtrk … baje pri povprečnem človeku traja en mesec, da osvoji novo navado – in res, prišlo mi je v kri, stranski učinki pa so pozitivni

- kupiti si moram več zgornjih delov z dolgimi rokavi, ker mi jih je primanjkovalo, ko so se izgubili v kupu perila za pranje

- nekatera oblačila, ki jih nisem uvrstila na seznam, sem dejansko pogrešala

- včasih sem imela občutek, da skupaj spravljam najbolj neokusne (ali pa dolgočasne) kombinacije

- še vedno ne maram poziranja – preprosto se pri tem ne počutim pristno in me živcira misel, da dajem vtis AW-ja, tako da verjetno nikoli ne bi mogla postati true life-style bloggerka.

Tale outfit je bil za na faks, šibanje po obveznostih in brez preoblačenja naprej na koncert. V Kinu Šiška so igrali Irci God Is an Astronaut, vzdušje je bilo fenomenalno, fantje pravi žurerji in čisto down to earth. Res carski koncert, jaz sem neizmerno uživala in za spomin dobila podpise:

Če vas zanima, kaj ste zamudili, si na YouTube lahko (predvsem z ušesi) ogledate tale posnetek iz ljubljanskega koncerta – ali več njih:

Ker sem se od super prijaznih fantov nalezla odvečne energije, sem jo nato morala pokuriti na obveznem psy tranceu na Metelkovi. <3

… the weather is sweet. ^^

Če česa ne maram, so to rojstni dnevi. Moji. Saj ne rečem, sem vesela voščil, daril toliko bolj (sploh če sem broke). A kljub temu sem vsako leto na tak dan posebno potrta. Le zakaj, saj še nisem toliko stara? Odgovor bom obdržala zase, čeprav nisem povsem prepričana, da ga zares poznam. Vsekakor pa tak dan lažje preživim v družbi nekoga, ki mu lahko zaupam. “Praznovanje” je potem veliko prijetneje. ^_^

Pravzaprav rjava. A marsikoga spomnim na pravljično junakinjo. Poleg tega je jakno sešila moja super talentirana babica (volk žal ne zna šivat), po mojem dizajnu. Pogrešam jo.

Muc spet pametuje.

Siva barva je pri oblačenju sicer dolgočasna, a zelo varna (klasična, ne gre iz mode, kombinira se lahko skoraj z vsem). V turobnih dneh mnogi prisegajo na pisana oblačila – naj bi pripomogla k bolj pozitivnemu razpoloženju. Jaz nisem opazila, da bi bila zaradi pisanih oblek kaj bolj energična in vesela. Sem vseeno bolj “odvisna” od samega vremena. Morda sem se pa tokrat želela zliti z vremenom.

V svoj remix oblačil sem vštela celo en kos hlač (pajkice verjetno ne štejejo?), natančneje rečeno kavbojk in moram priznati, da jih nisem ravno z veseljem oblekla. V zadnjem času so me pajkice in žabe, ki jih sama občutim kot “drugo kožo” tako razvadile, da se vsakič, ko nase spravim kavbojke, počutim, kot bi nosila oklep. Do začetka študija sem kavbojke nosila praktično vsak dan in so se mi zdele najbolj udoben kos oblačila, medtem ko so me obleke in krila asociirala na neudobje. Danes se mi zdi ravno obratno – poleg tega pa noge v krilu izgledajo precej lepše (imo sploh pri hruškasti postavi). Kakorkoli, kavbojk sem se odvadila, v njih se ne počutim več domače in verjetno še leta ne bom kupila novih (če sploh še kdaj).

Še eno priznanje: na komentarje v stilu “Za kam si se pa tako zrihtala/lepo oblekla?” se še nisem povsem privadila. Med dekleti hlače še vedno veljajo za vsakodnevno oblačilo, medtem ko so krila rezervirana za posebne priložnosti. Hlače so bile nekoč simbol emancipirane ženske in pri tem še kar vztrajajo. T. i. emancipirana ženska bi vendarle morala nositi tisto, kar je njej všeč, ne glede na to, da njeno oblačilo morda ustreza seksualiziranim ali celo spolno podrejenim konotacijam.

… in v drgnjenju ob moje noge.

Oblina njegovega trebuha je le optična varka!

Tak je ta moj muc.