O vrednotenju ljudi

Včasih se sprašujem o poštenosti kakršnegakoli vrednotenja ljudi in samih sebe. V mislih imam to, kako hitro se med sabo primerjamo glede na osebne okuse, navade ali razvade, lastnosti, dosežke itn. Naštela bom nekaj primerov, ki jih v socialnih situacijah pogosto srečujem in me vsakič fascinirajo. Primorana sem precej stereotipizirati, ker drugače ne bi mogla oblikovati preglednega spiska – hkrati pa je to dokaz, da tudi sama kdaj komu naredim krivico, ko si ustvarim mnenje na podlagi določenih izjav. Pravzaprav ne poznam enega človeka, ki o drugih ne bi na nek svoj način sodil.

Ljudski predalček

1. “Tisti, ki imajo več denarja kot jaz, so si ga prislužili na goljufiv način, so pokvarjeni in prazni materialisti, ki ne poznajo pravih vrednot.”

Tipična izjava neambicioznega človeka s poklicno izobrazbo, ki se mu ne ljubi delati več, kot je potrebno za njegovo preživetje. Za svoj neuspeh krivi ostale grebatorje ali pa kapitalistično družbo, ki naj revnim ne bi dajala nobenih možnosti za napredovanje po družbeni lestvici. Apriori zanika možnost, da je bogat ali uspešen človek za svoj rezultat trdo in dolgo delal ter marsikaj tvegal. Prav tako predpostavlja, da se uspeh v javni sferi enači z nemoralno osebnostjo. Zanika, da mu karkoli zavida. Ne razmišlja o tem, kako bi lahko racionalneje porabil tisto malo denarja, kar ga ima. Raje kupi srečko za loto.

2. “Kako je lep … Gotovo ima beden karakter!”

Nesamozavestna punca, ki je privlačnejši predstavniki moškega spola nikoli ne opazijo. Na podoben način manj privlačni moški kompenzirajo nezaupanje v svojo zunanjost in poudarjajo, kako dobri so po srcu. Če jih dekle zavrne, jo obsodijo plehkosti. Še ena pogosta ženska izjava: “Kako sem lahko srečna, da nisem tako lepa/suha/bogata. Tako lahko vem, da bo z mano pravi fant, ki me bo ljubil zaradi mojega čudovitega karakterja.” Lepi ljudje so pa itak preveč vase zagledani, da bi lahko imeli kakšne druge kvalitete.

3. “Vseeno je, če je tip brez denarja in izobrazbe. Denar v ljubezni ni pomemben, izobrazba pa tudi ničesar ne pove o njegovi pameti, razgledanosti in ostalih vrlinah.”

Ja, poznam par posameznikov, ki so brez višje formalne izobrazbe (oz. so večni študenti) in so živi leksikoni. Ampak to je taka zelo miniaturna manjšina. Spet gre za pomanjkanje zaupanja v lastno vrednost in kompenziranje sprijaznjenosti zveze z nekom, ki ti prvi nameni 5 minut. Meni pa podatek o izobrazbi tega človeka pove nekaj, kar utegne biti usodnega pomena za kvaliteto partnerske zveze. Recimo, ali bova intelektualno na podobni valovni dolžini, koliko je samozaveste, discipliniran in marljiv ter kakšne so nekatere njegove vrednote. To zame ne pomeni, da je človek, ki nima delovnih navad in ne zna najbolje z denarjem, kakorkoli ’slabši’ ter da sem jaz več vredna, ampak preprosto ni primeren zame in z njim v razmerju ne bi mogla uspešno ter zadovoljno shajati.

4. “Če nisi ljubosumen, nimaš zares rad.”

Ogromne buče. Od ljubosumnih in posesivnih ljudi raje bežim. Preveč slabih izkušenj in premalo primerkov, ki bi svojo ljubosumnost hoteli brzdati.

5. “Depresija ni bolezen, ampak lenoba. Samo sebi se smiliš in hočeš zbujati pozornost.”

Žalostno, da kaj takega slišim tudi od tistih, ki se imajo za bolj inteligentne. Nesposobnost razumevanja tistega, kar sam nisi izkusil. Res pa je, da se iz depresije brez trdega dela ni mogoče pobrati. Nekateri ne vedo, da obstaja razlika med klinično depresijo in potrtim, ‘depresivnim’ počutjem. Bolezen običajno traja vsaj mesece ali leta, počutje ure ali dneve.

6. “Lahko ima doktorat, ampak pogovarjat se pa ne moreš z njim.”

Hm, mogoče zato, ker imata bolj malo skupnega? En razlog je lahko, da ni najbolj družabna oseba in je bolj neroden v small-talk komunikaciji (sploh z ženskami), ampak to nima dosti veze z izobrazbo, še manj pa je to dober argument, da izobrazba nima nobenega pomena. Drugi razlog je lahko, da se punca, ki to izjavi, ne zna pogovarjat o drugem kot o modi, kužkih in morju. Matr moraš bit beden, da kljub doktoratu ne moreš navdušeno obvladat teh področij.

Elitistični predalček

1. “Višjo vrednost ima kvalitetno preživljanje prostega časa.”

Branje knjig je po tej logiki več vredno od gledanja televizije ali igranja računalniških iger, saj je potrebno več koncentracije (knjige sicer poveličujejo tudi razni tehnofobi ali branilci ‘pravih’ vrednot, ki mislijo, da tv in računalniške vsebine ljudi ‘pokvarijo’). Več je vredno tudi preživljanje časa v naravi – le-ta ima pogosto nek božanski brezmadežni status. Kakorkoli, pametno je imeti neko mero. Vseeno je prosti čas namenjen sprostitvi, ki jo človek nujno potrebuje za normalno funkcioniranje. Morda se kdo lahko sprosti ob branju zapletenih filozofskih del, večina pa bo potrebovala kakšen manj intelektualno zahteven način.

2. “Ženske, ki nakupujejo kupe oblek, čevljev in ličil so trapaste. Kul pa je imeti zbirko sci-fi knjig, jazzovskih plošč, filmskih klasikov, vintage predmetov ali najnovejših gadgetov.”

Jaz tu ne vidim nobene razlike. Vsak ima neko strast, s katero okrašuje svojo identiteto. V vseh primerih gre za kopičenje stvari, ki niso potrebne za preživetje, a imajo za to osebo velik simbolični pomen. Vsakemu svoje.

3. “I don’t blend in. I stand out.”

Ljudje, ki imajo druge za konformne ovce in so ponosni na svoje ‘nekonvencionalno’ obnašanje. Ker pozornosti ne morejo zbujati z izjemnim intelektom/talentom/dosežkom, se ven mečejo z drznim oblačenjem, frizurami, pirsi in bitchy poviševanjem glasu.

4. “FDV ni faks. Naravoslovje ima višjo vrednost kot družboslovje.”

Ubogi FDV se ima za svoj sloves zahvaliti 1) študentom, ki se niso vpisali iz želje po znanju, 2) profesorjem, ki premalo zahtevajo ali se jim ne ljubi spremeniti izpitnih vprašanj izpred desetih let, 3) prevelikemu številu vpisnih mest, 4) splošnemu statusu družboslovja. Tudi sama menim, da je naravoslovje intelektualno zahtevnejše, a to ne pomeni, da imajo pravico do študija samo tisti, ki imajo višji IQ ali bolj razvito sposobnost logičnega razmišljanja. Če bi štekala matematiko, kemijo in fiziko, bi šla študirat medicino ali računalništvo. A žal nimam te sreče. Tudi družboslovci po duši so na tem svetu, kaj naj z njimi? Glede na nezaposljivost dotičnega kadra se vsekakor strinjam, da bi bilo treba drastično zmanjšati število vpisnih mest. Profesorji bi morali od študentov zahtevati resno študiranje. Žal se pri marsikaterem predmetu prelahko pride skozi. Torej, mest bi moralo biti (največ) toliko, kot je tistih, ki jih ta študij resnično zanima (in dejansko študirajo). Itak vsak, ki se vpiše na družboslovni faks, ve, da se bo moral za zaposlitev sam znajti. Mar nisem v tem odstavku nekoliko kontradiktorna? Ko sem rekla, da imajo pravico do študija tudi manj inteligentni, sem to mislila do določene mere. Ker se mi 1) zdi nesmiselno, da se na faksu muči nekdo, ki mu gre tovrstno učenje težko in 2) ima gotovo kakšno svoje področje, na katerem lahko uspe oz. je zadovoljen (ker naj uspeh ne bi bil vrednota za vsakogar).

Ko sem že pri faksu – moram se it učit. Bom seznam dopolnila še drugič.

  • Share/Bookmark

22 odgovorov v “O vrednotenju ljudi”

  1.   niko pravi:

    Le točko 4. bi komentiral, čeprav bi lahko vse (razmišljanja so dobra):

    “Če nisi ljubosumen, nimaš zares rad.”.

    Obrnimo razmišljanje:

    Če si ljubosumen lahko imaš zares rad.

    Vedno so neki podi in antipodi in dobro bi bilo, če se tega bolj zavedamo – vedno in pri vsem. Celo nož ima več strani in vse so lahko z različnimi lastnostmi, le človek bi vedno rezal: pa naj gre za vegetarijanstvo, način življenja, spolno usmerjenost, … črno-belo in vse zunaj tega ali vsega vmes.

  2. kajira  kajira pravi:

    do sedaj sem to mnenje vedno slišala v nikalni obliki. :)

  3.   niko pravi:

    Ej, pa saj je to vendar povsem drugo sporočilo, kot ga bi dala nikalna oblika … in tudi fokusirano je na drugo …

    :D

  4. kajira  kajira pravi:

    no jst se ne bi mogla strinjati z: če si ljubosumen, lahko imaš zares rad. šele ko premagaš to čustvo, lahko ‘ljubiš’. po mojem mnenju imaš lahko nekoga zares rad šele, ko mu lahko tudi zaupaš. in ko se lahko sprijazniš, če te zavrne.

  5.   niko pravi:

    Bosanski lonac? In to iz življenja? Nima pomena čustev, ki se niti pod razno ne izključujejo, narediti izključujočih.

    Lahko mešava kot karte, a dobitne kombinacije bodo vedno odvisne od kart (nepoštenih delilcev ne štejem) in le v majhni meri od igralcev, če so ti enakovredni.

  6.   Natejsha pravi:

    Ljubosumje ni vedno stvar nezaupanja.. upam si trditi, da je skor večinoma stvar pomanjkljivega samovrednotenja oz. strah pred tem, da utegne partner izbrati nekoga drugega, ker mi nismo dovolj dobri.

    To nima veze z imeti rad… :)

    Sicer pa je navadno tako, da so afektni odzivi in posledično intenzivirani opisi dugih obrambni mehanizem, s katerim skušajo ljudje obraniti svoje manjvrednostne občutke in zato druge kritizirajo, ker je to lažje, kot pa sebi priznati, da niso naredili dovolj, niso dovolj sposobni ipd…

  7. kajira  kajira pravi:

    @niko: o čustvih je težko govoriti, ker so zelo arbitrarni pojmi, sploh kar se tiče ljubezni. do nestrinjanj in nesporazumov pride toliko lažje, če ima vsak neko svojo predstavo, kaj naj bi bi to bilo – verjetno tudi različno občutimo. zato je zame morda bolj izključujoče kot zate. :)

    @Natejsha: tudi po mojem mnenju je to glavni razlog, vendar sem ga zgoraj namerno izpustila, ker se mi je zdelo, da že preveč težim z nesamozavestneži. :D nezaupanje je v tem primeru bolj podpomenka, ampak kar jst ljudi poznam, da imajo hujše težave z ljubosumjem, ne samo, da niso sigurni vase, ampak tudi partnerju ne zaupajo (ga skušajo preverjati in nadzorovati, dvomijo v resničnost njegovih besed itn.). torej gre za več kot le to, da se jim dvigne tlak, če ga kdo v bližini skuša zapeljevati ali kaj takega.
    to, če ima ali nima veze z imeti rad, je pa spet stvar lastne definicije. po mojem mnenju ne more priti do ‘prave’ ljubezni, dokler je oseba čustveno odvisna od drugega, ker je do tedaj preobremenjena z lastno nesigurnostjo, hrepenenjem po čustveni vznemirjenosti. po moje se mora najprej rešiti odvisnosti od potrditve drugega in odvisnosti od strastnih občutkov.
    ok, to o afektih je zelo smiselna razlaga, ki pa je žal ne morem razumeti iz lastne kože in se morda zato toliko bolj naježim ob soočenju. imam pa seveda druge obrambne mehanizme. :D

  8.   enea pravi:

    dober prispevek.
    res je tako…
    čeprav po eni strani tudi ljudje, ki ne obsojajo drugih, nimajo pravice obsojati tistih, ki takole obsojajo ;)

  9. kajira  kajira pravi:

    ja, le da je razlika med vrednotenjem in predalčkanjem ter med obsojanjem, ki ima precej negativno konotacijo. mislim, da je etiketiranje drugih do neke mere nujno, če hočeš priti skozi življenje na manj stresen način. recimo jst kot človeka spoštujem vsakogar, DOKLER me pusti na miru. morebitne obsodbe pa običajno ostanejo v moji glavi. ;) (ampak potem ta prepolna glava utegne ekspodirati)

  10.   niko pravi:

    Ojoj: temelja resnica za večino ljudi je pač od nekdaj: jaz vrednotim, ti predalčkaš …

    Strokovno znanje ni antibiotik …

  11.   NoMercy pravi:

    maksima vseh maksim:
    jaz imam prav, vi pa se prilagodite :)

    samo jaz in moji smo vredni vsega dobrega – drugi si morajo to zaslužiti :P
    ker pa niso “naši” so pa sigurno barabe, če imajo kaj, kar bi mi imeli pa nimamo :)

  12. kajira  kajira pravi:

    niko, ne vem, če te razumem. da če ima nekdo strokovno znanje, ga to ne naredi nič manj primitivnega pri vrednotenju al kaj? niti ne vem, zakaj sploh omenjaš strokovno znanje. še manj pa, kaj hočeš povedat s to temeljno resnico. sori. :/

  13.   niko pravi:

    kajira, mar nisem dovolj jasno napisal?

    Kako si ZA SVOJO UPORABO ti ali kdorkoli drug kaj tolmači, ni več odvisno od mene.

    Seveda pa lahko tako meni kot vsemu svetu dokazuješ, da:
    - moja trditev o vrednotenju (jaz) in predalčkanju (ti) ne drži;
    - je strokovno znanje antibiotik.

    :???:

  14. kajira  kajira pravi:

    od tebe je odvisno, koliko boš vložil v razumljivost svojega pisanja. to je seveda povsem tvoja stvar. ampak če pride do motnje v komunikaciji, jo je bolj težko nadaljevat. jst ne morem “dokazovati”, da neke trditve držijo ali ne držijo, če jih ne razumem. tako niti nimam pojma, ali bi se strinjala ali ne. morda nisem najostrejši nož v predalu in lahko, da ostali razumejo tvoje pisanje v metaforah, ampak jst ga ne. :)

  15. dare  dare pravi:

    Dober zapis o stereotipnem razmišljanju. Prav zadovoljen sem, da se ne najdem v nobeni točki v pretirano veliki meri. Kar pa ne pomeni, da se ne bi našel tam kdaj v preteklosti. Očitno sem sčasoma vsaj delno uspel dojeti nekatere stvari, ki o njih govoriš. Kdaj pa kdaj se mi zdi, da bi se najraje opravičil kakšnemu človeku, ki sem ga brez pravega smisla in razloga obsojal- lp

  16.   Lindsay {Shrimp} pravi:

    This is something that everybody should read. Thank you so much for sharing this. It really got me thinking…

    We could all do well to stop and think more before we judge people without knowing their entire stories.

    - Lindsay

  17. kajira  kajira pravi:

    @dare: hvala. in lepo slišat. jst sem bila pred leti mala elitistka. :D

    @Lindsay: wow, I didn’t expect a comment from an english speaking blogger (and even more, a blogger that I really like). you made my heart do a little dance. :D thank you! my first thougt was that someone is just spamming. :)

  18.   TinaP (sej veš kera) pravi:

    Se strinjam predvsem z 2. točko, ampak bolj v navezavi na “nice guys always finish last”. Matr kok me pa to razjezi. Ker gre za navadne loleke, ki krivdo za neuspeh namesto svoji bednosti, needynessu in brezhrbteničnosti pripišejo, točno tko kot si rekla, plehki ženski. In celoten koncept intelektualnih kurb, omfg, da sploh ne začnem o teh hinavcih.
    No itak se drugač strinjam skor z vsem sam niti ne srečujem velik takih folkov (?)

  19. kajira  kajira pravi:

    +1 na loleke. si me spomnila še na eno izjavo od nekoga, ki sem ga užalila, ker sem mu rekla, da ni dovolj “moški” zame: “ob bolj samozavestni punci bi bil tud jst tak. tko pa negativno vplivaš name.” sej ne d mu samozavestne (bolj kot jaz) ne bi namenile niti minuto svojega časa, ker je čisti nespo.

  20. Rado  Rado pravi:

    Dober blog!
    Brihtna punca si, te bom imel na očeh.
    ;-)

  21.   The Giveaway Diva pravi:

    Thanks so much for the comment! =)

  22. kajira  kajira pravi:

    oh, my pleasure! :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !