Reci “viski”!

Po slanem pršutu sem morala žejo pogasiti z Viskijem (2004), južnoameriškim filmom o malih ljudeh. Jacobo ima majhno, zastarelo tovarno nogavic, kjer je delo popolnoma pusto in rutinsko. Ko izve, da ga bo po dolgih letih obiskal mlajši brat Herman, zaprosi Marto, zvesto zaposlenko, da se v naslednjih dneh izdaja za njegovo ženo. Skupaj si privoščijo krajši dopust, na katerem Marta spozna, da je življenje še kaj drugega kot dolgočasno čakanje na smrt.

Jacobo in Marta sta zelo osamljena in nedružabna človeka – tako osamljena, da se postavi vprašanje, ali je za prekinitev njune asocialnosti že prepozno. Čeprav samota navadno ni nekaj, kar bi si človek želel, pri nedružabnih ljudeh postane nekakšno zatočišče, ki ga je težko zapustiti. Glavna protagonista se istočasno soočita z možnostjo izbire med samoto in ne-samoto, a se vsak drugače odloči. Osamljenost je do te mere postala del Jacoba, da mu nič ne pride več do živega, medtem ko Marta odkrije, da krepitev medosebnih odnosov v njej prebudi igrivo in mladostno dekle. Naturščica Mirella Pascual jo je tako dobro odigrala, da je sprememba na njenem obrazu videti kot nenadna pomladitev za vsaj deset let. Ko se Herman vrne domov, se Jacobovo življenje vrne na stare tire, odprt konec pa namigne, da se Marta odloči za življenjsko spremembo.

Vzdušje je večji del filma mračno in trpko, z izjemo Marte, ki s svojo preprostostjo in toplino razsvetljuje monotonost bratov in je hkrati med njima edina vez ter zadnja priložnost za obuditev dolgo zakopanih odnosov. K mračnosti pripomore še skrbno izbrano zakulisje (tovarna z zastarelimi stroji, pokvarjeno osvetljavo, starinsko in skromno opremljeno stanovanje, hotel opremljen v socialističnem slogu …), ki odraža sodobno stanje Urugvaja (nekoč uspešna dežela v prozvodnji, danes nazaduje).

‘Viski’ je beseda, ki jo Urugvajčani izgovorijo, ko se fotografirajo. V filmu je malo izgovorjenih besed, veliko se pove z nebesednimi gestami, kadar pa že govorijo, gre večinoma za vljudnostne fraze. Viski tako pokaže, kako pomembni so pogovori med ljudmi, ne glede na predmet pogovora. Marta se sramežljivo trudi s small talk-om, ki vzbudi simpatijo pri Hermanu in naključnih sogovornikih, Jacobo pa se vztrajno zavija v molk, saj ugodje samotnega in rutinskega življenja pri njem odtehta poskus potencialno rodovitnega tveganja pri izhodu iz depresivnega stanja. Nasprotno je Marta moralna zmagovalka, ki izkoristi pomembno življenjsko priložnost.

Film, ki bo predvsem očaral ljubitelje bratov Kaurismaki.

  • Share/Bookmark

En odgovor v “Reci “viski”!”

  1. selemjan  selemjan pravi:

    Tole sem pred časom blind buyal in je kar v redu zadeva. Res spominja na Kaurismakija, še posebej na Pazi na svoj šal, Tatjana :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !