Pršut, pršut

Pršut, pršut, pršut … tako mi je dober, da bi ga lahko jedla vsak dan. Film Pršut, pršut (Bigas Luna, 1992) pa ni dovolj dober, da bi si ga želela pogledati še kdaj. Gre za dokaj nenavadno romantično komedijo, ki meji na črno komedijo absurda. Po vzoru Almodovarja in Bunuela je film poln bizarnosti, erotike in preočitnega ter nesmiselnega simbolizma, ki skupaj tvorijo neprepričljivo celoto.

Takrat 18-letna (in hudo seksi!) Penélope Cruz igra Silvio, hči prostitutke in šiviljo v tovarni spodnjega perila, ki jo oplodi José Luis, sin lastnika tovarne. Zaljubljeni par se zaroči, a fantova mati temu odločno nasprotuje. Tako Raúlu, enemu od manekenov za spodnjice, ki je med drugim dostavljalec pršuta in wanna be bikoborec, plača, da zapelje Silvio. Slednjega igra Javier Bardem, ki smo ga lani skupaj s Cruzovo gledali v zrelejši komediji Ljubezen v Barceloni. Zapletati se začne, ko se Luisova mati zaljubi v Raúla, prav tako pa se vanj zaljubi tudi Silvia.

Gonilna sila filma Pršut, pršut je strast. Največkrat gre skozi želodec (pršut, česen) ali vaginalno odprtino, včasih pa rezultira v mačistično divjanje, ki lahko povzroči celo smrt. Je rdeča nit vseh ljubezenskih trikotnikov, ki vključujejo tudi ojdipov (sesanje prsi, seks s starejšo žensko) in elektrin kompleks (Silviina namerna pasivnost ob osvajanju Luisovega očeta). Vse prepletajoče zmešnjave sestavljajo vulgarnejšo različico komedije tipa Matiček se ženi, ki zaradi nerazvitih karakterjev pogrne na celi črti. Glavni junaki se ves čas obnašajo tako, kot da jih pri odločitvah dejansko vodi strast, medtem ko jim razuma očitno primanjkuje. Silvia je denimo noro zaljubljena v svojega fanta, potem pa kar naenkrat ugotovi, da ljubi Raúla – kot da bi bila ljubezen enostavno in intenzivno čustvo, pri katerem poljubno preklapljaš med različnimi osebami ter med ljubiti in ne ljubiti. Podobno je Raúl prepričan, da ljubi Silvio, a le pogled na prsi Luisove matere (oz. njeno denarnico) je dovolj, da dobi neustavljivo slo po seksu tukaj in zdaj. Pravzaprav pa nihče ne ljubi nikogar, ampak vsi sledijo primitivnemu seksualnemu nagonu ter razmišljajo le takrat, ko se jim ponuja drag motor ali omara polna čevljev.

Najboljše v filmu je Penélope Cruz. Čeprav njena igra ni tako dobra kot v kasnejših filmih, je v lolita krilcih tako prikupna in seksi, da Pršut, pršut dejansko postane paša za oči. Ta črna romantična komedija je zelo lahkotna, na trenutke zabavna in izvirna, a je spodrsljajev rahlo preveč. Golote je tako za moške kot ženske oči več kot dovolj (mmm Penélopine prsi, mmm goli Bardem v borbi z bikom). Film je tako slasten kot pršut, a hkrati tako smrdljiv kot česen. Obojega je v njem nekoliko preveč.

  • Share/Bookmark

11 odgovorov v “Pršut, pršut”

  1.   Waldo pravi:

    Prevec babji film za moj okus(skos neka strast in prepuscanje trenutnim nagonom).
    Sicer pa, kaj drugega pa lahko pricakujemo od spancev.

  2.   Matej pravi:

    Dej nehi, glih kar ga grem jest

  3.   matevž pravi:

    Odličen evropski film, ki je vreden ogleda.

  4.   Maksi pravi:

    je za pogledat – zakaj pa ne – njena ta stara je huda mačka

  5. paucstadt  paucstadt pravi:

    A veš, da ga še nisem videl, pa me drugače španija filmsko kar zanima…

  6. selemjan  selemjan pravi:

    Dobro napisano, čeprav kolikor se spomnim, se je že pred prihodom Raúla dalo razbrati, da Silvia ne ljubi Joséja Luisa tako močno kot on njo. Pa mislim, da do Raúla čuti bolj kot ne poželenje in to zamenjuje z ljubeznijo.

    Meni je bil kar v redu film, vsekakor vreden daljšega zapisa, najboljši trenutek je pa v disku, ko Bardem smešno poplesuje s takim spakljivim nasmehom na obrazu, lol. Aja pa še groteskni ‘pretep’ na koncu.

  7. kajira  kajira pravi:

    mja, saj meni se ni zdelo, da bi kdorkoli kdaj ‘ljubil’. tisti pretep s kračami je pa win. :D vsekakor mi je bilo po Ljubezni v Barceloni zanimivo videt mlajši par Cruz-Bardem.

  8. selemjan  selemjan pravi:

    Mja, po moje je v filmu José edini, ki je res ljubil (pač na svoj otročji način). Zato najbrž edini na koncu izpade iz igre. Morda bi si ta boj s kračami lahko razlagali kot boj oz. dokazovanje dveh ljubimcev, kdo je boljši za Silvio (krača -> meso -> meseno poželenje) … manj izkušeni José bitko izgubi, po njegovi smrti pa se vsi zavejo, kaj se je pravzaprav zgodilo in zdaj obžalujejo posledice svojih nekontroliranih strasti (tak setting je kot v kaki antični tragediji); ubili so ljubezen …

  9.   Waldo pravi:

    Ok to pa nima ravno veliko smisla. Boj z objekti, ki naj bi predstavljali meseno pozelenje, equals dokazovanje dveh ljubimcev kateri je boljsi?

    Taka simbolika ni smiselna. Precej bolj smiselno bi bilo, ce bi krace simbolirale njune tiče, njun boj z rabo oversized falusov pa simbolicno merjenje penisov oz. moskosti po katerem zmagovalni samec pobase samico.

  10. selemjan  selemjan pravi:

    eheh, saj sem nekako tako mislil, le nekoliko sugarcoatal, morda na nekoliko neroden način. :>

  11.   L. Noir pravi:

    pa dej šit. ne bi mu kr rekla lahkotn. se pa strinjam, da je najbolš v filmu penelope in njena pohotnost in samovoljnost. glede boja pa:

    http://www.fotos.org/galeria/data/537/Francisco-de-Goya-Fight-with-Clubs.jpg

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !